Zlo?in nad Krambergerjem kot zla slutnja pohabljene in ogro?ene slovenske demokracije

Tri ?etrt stoletja po kon?anem revolucionarnem pobijanju politi?nih nasprotnikov se je v Sloveniji, na samem za?etku tranzicije, zgodil ni? manj kot nov politi?ni umor Dobrega ?loveka iz Negove na predvolilnem shodu v Jurovskem dolu 7. 6. 1992, z neraz?i??enim in sumljivim ozadjem. Naj v zvezi s tem sumljivim ostudnim politi?nim zlo?inom navedem le nekaj zgovornih okoli??in. Preiskava namre? �ni na?la� krogle in ?e ni krogle, ni mogo?e dolo?iti niti pu?ke. Kriminalisti so opustili preverjanje ?tevilnih dokazov, ki bi lahko potrdili ali zanikali, da je strel pri?el iz Rotarjeve doma?e hi?e, kot npr. slikanje morebitnih opraskanih ali polomljenih drevesnih vejic in okru?kov, ki so zakrivali ?rtev, in ki bi jih lahko krogla pustila za seboj. Kot tudi dokazov, ki jih je navajal branilec, in ki bi lahko potrdili njegovo tezo, da je strel pri?el iz prazne nenaseljene sosedove hi?e. Po podatkih medijev si je policija tudi dovolila opravljati preiskavo Rotarjeve hi?e brez prisotnosti branilca in brez jemanja prstnih odtisov. Ve?ina sodelujo?ih v neki TV oddaji (Kanal A, 3. 1. 1996) je bila skoraj soglasno mnenja, da popolnoma pijani Rotar s take razdalje, z nezanesljivo pu?ko in ob ?tevilnih vmesnih ovirah (drevesne veje) nikakor ne bi mogel sredi velike mno?ice ljudi zadeti ravno Krambergerja. Pa tudi nobenega resnega motiva ni imel za tak zlo?in. Tudi sam Rotar je dejal, da je bil tedaj pijan do nepri?tevnosti, da so ga silili k priznanju krivde, ki pa jo je kasneje mnogokrat zaman zanikal oz. preklical. Kot tudi, da mu je bilo vseeno, kaj govori, in da bi si tedaj podpisal tudi smrtno obsodbo. Nenavaden je bil tudi obraz preiskovalnega sodnika, ki se je ob novinarjevem vpra?anju, ali je bil preiskovalni postopek res nepristranski in temeljit, povsem zmedel, �zablokiral�, in dajal ?utiti, kot da se znoji. Iz medijev smo tudi zvedeli, da je Rotarjev branilec pripravljal zahtevo za revizijo sodnega postopka, a naj bi ga pri tem z anonimnimi gro?njami njemu in njegovi dru?ini uti?ali. Zvedeli smo tudi, da naj bi Kramberger opozarjal policijo, da mu stre?ejo po ?ivljenju, in da ga je neko vozilo neko? posku?alo potisniti s ceste, a ga, o?itno, niso jemali resno. Ob dejstvu, da je kljub svojemu ?uda?tvu postajal priljubljen, da so mu predvolilne ankete napovedoval do 20% podporo, kar bi pomladni strani zanesljivo pomagalo do zmage, pa da je pozival volivce, naj ne volijo komunistov, ne bi bilo niti malo ?udno, da bi se v takih okoli??inah zganilo ?e nedotaknjeno kriminalno politi?no podzemlje, kot del propadlega totalitarnega sistema, ter odstranilo s politi?nega odra na videz ?uda?kega, a politi?no nevarnega konkurenta. Kar se je, o?itno, tudi zgodilo.

Tranzicijski poskusi sodnih in medijskih umorov politi?nih nasprotnikov

Revolucionarno fizi?no odstranjevanje politi?nih nasprotnikov v tranziciji, kot ?e re?no, ?e davno ni sodilo ve? med sredstva volilne kampanje, smo pa ob aferi Patria do?iveli nekaj v o?i v o?i vpijajo?ih poskusov politi?nega umora Jan?e, sodnega in medijskega. Najprej je Milan Ku?an tik pred volitvami leta 2008 spro?il svoj umazan �veliki pok�, pospremljen s strahovito obrekovalno kampanjo, s katero je bil Jan?a zaradi o?itane mu in z ni?emer dokazane korupcije pribit na sramotilni oder, ne da bi se lahko branil. Tako je lahko Borut Pahor, Jan?ev konkurent, nastavil vre?o pri tej prevari in zmagal. Pri ?emer ni nujno, da je tudi sam imel prste vmes, ni pa bilo videti, da bi ga stvari motile. Sledila je repriza leta 2010, ko je �neodvisno to?ilstvo�, spet tik pred lokalnimi volitvami, vlo?ilo proti Jan?i obto?ni predlog, ob novi huronski denigratorni kampanji proti njemu. Na kar je �neodvisno sodstvo� razpisalo obravnavo v zadevi Patria spet �slu?ajno� tik pred volitvami leta 2011 in Jan?o spet pribilo na pranger. Da bi potem stvar dosegla vrhunec leta 2014, ko so Jan?o tik pred parlamentarnimi volitvami po hitrem postopku strpali kar v zapor. Visokoeti?ni ustavni sodnik Miro Cerar, tedanji Jan?ev politi?ni tekmec, je morda pri tem malo zatisnil nos in pogledal stran, a je hkrati potuhnjeno nastavil vre?o in hinavsko pokasiral rezultate te umazane politi?ne rabote. Velika varuhinja demokracije Sophie in ?t Weld pa je ob vsem tem gledala stran in ni poslala v Slovenijo nobene preiskovalne komisije. Sodba proti Jan?i je sicer bila na vi?ji in?tanci pri?akovano razveljavljena in vrnjena v ponovno obravnavo ter Jan?a izpu??en iz zapora, a je sodi??e izvedlo ?e svoj poslednji umazan pravosodni manever. Dopustilo je namre?, da stvar zastara, in je tako na Jan?i ostal neraz?i??en made?. Tako je bil cilj dose?en. Jan?o so po?teno umazali in levica se je ob u?inkoviti pomo?i politi?no kontaminiranega sodstva in hlap?evskih dominantnih medijev obdr?ala na oblasti. K tej Jan?evi kalvariji bi morali dodati ?e zlorabo KPK-ja v politi?no montirani aferi Trenta, ki je pomagala sesuti drugo Jan?evo vlado (2013), pa protiustaven odvzem poslanskega mandata Jan?i (2014), ali pa prek dvajset la?nih in zavr?enih ovadb proti Kanglerju in tako naprej brez konca, za kar pa v tem sestavku ni prostora. Skratka ?olski primer zlorab sodstva, monopoliziranih medijev in drugih institucij, ki bi bile v ?ast celo Putinu, in ki bi morale najti mesto v u?benikih vseh pravnih in dru?boslovnih fakultet po Evropi.

Nov spodleteli naskok tranzicijske levice na tretjo Jan?evo vlado

?

Ko niso zalegli niti sodni niti medijski politi?ni umori in se je Jan?a obdr?al ter celo okrepil, je ob sme?nem dolgotrajnem kolesarjenju protestnikov pri?lo tudi do poskusov pravega uli?nega prevrata, ko so organizatorji iz raznih delov Slovenije z avtobusi vozili protestnike na Trg Republike, a tudi to pot zaman. Do?iveli smo tudi zabavno predstavo z novimi obrazi in instant strankami (Zares, Pozitivna Slovenija, SAB, SMC, LM?), ki so ena za drugo propadale ter njihovi predsedniki kon?ali na levi?arskem odlagali??u politi?nih trupel. Kajti rde?e politi?no zakulisje je neusmiljeno odpisalo vsakogar, ki v pri?akovanem ?asu ni dal ?eljenih rezultatov, ter je poiskalo in promoviralo novega mesijo, kar je dobesedno zastrupljalo odnose znotraj strank levega bloka. Kaj pri tem ?aka Goloba, si lahko samo mislimo. Da ne omenjam posebej burke, ki jo je uprizoril Erjavec, ko so ga potegnili ven iz naftaline. Sledili so brutalnimi napadi na poslance SMC, DESUS in manj?inska poslanca, s ?emer si jih je levica odtujila, DESUS pa jim je pri tem uspelo dobesedno razgraditi. Kot so si odtujili tudi sredinske intelektualne kroge okrog Katedrale za svobodo, Zbora za republiko in katoli?ke kroge, ki jih ni mogo?e ?teti za Jan?eve. Z napadi na Boruta Pahorja pa so prizadeli tudi krog ljudi, ki ga podpirajo, in teh ni malo. Od tod verjetno poslednji Ku?anov klic �k uporu� tudi zaradi tega, ker v njegovem luzerskem epskem spopadu z Jan?o �?e vedno ni politi?nega razpleta, ki ga je svojim levi?arjem obljubljal ?e pred dvema desetletjema�, kot je to dejal Pezdir (Reporter, 21. 12. 2015).

Koper, 3. 4. 2022 Milan Gregori?