Boris Pahor Ne odklanjati tujega, vendar rasti iz svojega
Kratek curriculum vitae
Boris Pahor se je rodil v Trstu, 26. avgusta 1913, kjer je obiskoval osnovno ?olo, in sicer najprej slovensko, po zaprtju slovenskih ?ol pa italijansko. Srednjo ?olo je opravil v Kopru. Po dveh letih teologije v Gorici je moral leta 1940 kot italijanski vojak v Libijo. Po vrnitvi je delal v vojski kot tolma? in hkrati polagal izpite na padovanski univerzi, da bi se po razpadu fa?isti?ne Italije vrnil v Trst in se priklju?il organizaciji Osvobodilne fronte. Januarja 1944 je bil s strani domobranske policije aretiran, predan gestapu in za?el svojo veliko kalvarijo po nacisti?nih tabori??ih. Osamosvojitev je do?akal v Bergen-Belsnu aprila 1945, od koder je od?el na zdravljenje v francoski sanatorij in se leta 1947 vrnil v Trst. Jeseni istega leta je v Padovi diplomiral z zagovarjanjem teze Ekspresionizem in novi realizem v liriki Edvarda Kocbeka. Ker so mu povojne oblasti v Trstu odbile pro?njo za pou?evanje na tamkaj?njih ?olah, je nekaj let prebil kot svoboden knji?evnik, na kar se je 1953. zaposlil kot profesor na tr?a?kih slovenskih ?olah, kjer je pou?eval do upokojitve 1975. leta.
Literarni in publicisti?ni opus
Boris Pahor je za?el objavljati ?e v predvojni ljubljanski Mladiki in zatem tudi v drugih revijah, po vojni pa najve? v reviji Zaliv, ki ji je bil ustanovitelj in urednik (1966-199o). Revija, ki v dvajsetih letih svojega izhajanja ni izpla?ala niti enega samega honorarja niti uredniku niti sodelavcem, je nastala v veliki meri kot izraz upora proti Kardeljevi tezi, da je narodnostna identiteta drugorazrednega pomena in zapisana smrti. Pahor se je razveselil, ko so se desetletja za njim tej tezi uprli tudi v matici, vendar je pri tem pikro pripomnil, da ni noben pisec, noben tekst, nobena ?tudija v matici ob tem niti z besedico omenila Zaliva, ki je odprl ta vpra?anja med prvimi. Zaradi teh svojih prezgodnjih stali??, svoje podpore pluralizmu in obsodbe nedemokrati?nih jugoslovanskih oblasti je pri?el z njimi v spor ter so mu ob objavi znamenitega intervjuja s Kocbekom (1975) za tri leta prepovedale vstop v Slovenijo.
Pahorjev literarni opus zajema ve? deset knji?nih del, romanov, zbirk novel ter drugi spisov. Veliko teh del je posve?enih bridki usodi Slovencev na Tr?a?kem pod fa?izmom in tudi po drugi svetovni vojni (Mesto v zalivu, trilogija Zatemnitev, Spopad s pomladjo idr.). V utemeljitvi za Pre?ernovo nagrado pa lahko preberemo, da se je izkazal tudi za nespornega mojstra ob ubesedovanju psiholo?kih in antropolo?kih razmerij, ki jih je tudi sam izkusil med drugo svetovno vojno. Roman Nekropola je nedvomno eden izmed vi?kov njegovega literarnega snovanja?,kot nad?asna postmoderna mojstrovina o grozljivi meji ?love?kih strahot?Hkrati je Pahor mo? pokon?ne, neuklonljive dr?e, kot tudi mo?, ?igar misel odmeva ?iroko naokoli, tudi po Evropi. Njegova dela so prevedena v franco??ino, nem??ino, angle??ino, italijan??ino, ?pan??ino in ?e nekaj evropskih jezikov, vklju?no z esperantom.
Priznanja in ?astni naslovi
Za svoje literarno in publicisti?no delo je prejel ve? deset priznanj, nagrad in ?astnih naslovov. Med njimi Pre?ernovo nagrado za ?ivljenjsko delo (1992), ?astni doktorat Univerze na Primorskem (2005) in Univerze v Ljubljani (2008), Najvi?je francosko dr?avno priznanje L,Ordre de la legion d,honneur (2007), sprejem v redno ?lanstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2009), Nagrado sveta Evrope Dr?avljan Evrope (2013), Srebrni ?astni znak svobode RS (2000), nagrado nem?kih kritikov za Nekropolo (2000), tr?a?ko nagrado Zlati lev Sv. Justa (2003), najvi?je italijansko in slovensko dr?avno priznanje Vitez velikega kri?a italijanske republike in Red za izredne zasluge RS, ob nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem v Trstu (2020). Bil je tudi kandidat za Nobelovo nagrado idr. Pahor je dvoje priznanj tudi odklonil in sicer ?astno me??anstvo mesta Trst (2009), ki mu ga je ponudil tr?a?ki ?upan Roberto Dipiazza, ker je v utemeljitvi zamol?al obdobje in nasilje fa?izma, kot tudi ?astno me??anstvo mesta Ljubljane z utemeljitvijo, da se je Ljubljana po prvi svetovni vojni obna?ala do Primorske ma?ehovsko.
Zvestoba slovenstvu in zavezanost demokrati?nim vrednotam
Skoraj ni bilo problema na?ega ?asa in prostora, o katerem bi se Pahor ne izrekal. Naj se dotaknem le nekaterih, ki so bili v ospredju njegovega duhovnega zanimanja. V svoji veliki in trajni zavzetosti za slovensko ob?estvo je npr. ob?aloval, da smo Slovenci zaradi vsiljenega enoumja po vojni izgubili zgodovinsko prilo?nost za uresni?itev neponovljive slovenske izvirnosti, da bi namre? iz novonastalih dru?benih sprememb ustvarili novo duhovno vstajenje, ki bi ?rpalo iz so?itja in dialekti?nega razmerja dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij?in ki bi tako lahko bilo v srcu Evrope zgled edinstvenega dru?benega in hkrati kulturnega koncepta. Kljub hudemu zlu, ki ga je slovenski narod prestal na svoji trnovi zgodovinski poti, pa se je Pahor z mnogimi izmed nas razveselil, ko je slovenski ?lovek, po mnogih izgubljenih prilo?nostih, ujel svoj zgodovinski trenutek in si ustvaril svojo demokrati?no dr?avo. V sveti jezi na matico, ki je po njegovem mnenju ves povojni ?as premalo storila za svoje rojake v zamejstvu in na tujem, jo je opozarjal, da naj jih neha obdarjati s parolami o dobrem sosedstvu in vlogi mostu, ampak naj jih raje sku?a potrjevati v zvestobi svoji biti. Svojim rojakom pa je sporo?al, naj ne odklanjajo tujega, vendar pa naj rastejo predvsem iz svojega. Pri ?emer ni pozabil omenjati velikega duhovnega bogastva, ki ga je dala Sloveniji Primorska s celo galerijo svojih razumnikov, od knji?evnikov, prek zgodovinarjev, jezikoslovcev?vse do glasbenikov in urbanistov. Sam pa je s svojim delom in odlo?nim glasom vsem nam sporo?al, da se zamejci ?e niso odlo?ili za odmiranje. Hkrati pa je opominjal, da znanstveniki svetovnega pomena ?e vsevprek zatrjujejo, da so kulture enakovredne, da ni velikih in malih jezikov, temve? so vsi izvirni in dragoceni.
Pahor je bil vedno predvsem demokrat, s poudarjenim socialnim ?utom, ker iz izku?enj ve, da nista ne desno ne levo sama po sebi nujno nekaj absolutno dobrega. Niso mu tuji ?e tako globoki razmisleki o ?love?kih, filozofskih in eksisten?nih vpra?anjih, o katerih tudi i??e in artikulira svoje odgovore. V enem takih razglabljanj pravi: Nih?e nima monopola nad Bogom, nih?e si ga ne sme lastiti. ?e Bog je, je od vseh, ker je lahko samo v ?love?kih delih. O svojem mestu Trstu, ki je s priklju?itvijo k Italiji moralo upokojiti svoje pomole, do?ivelo svoj gospodarski zaton ter postalo osovra?ena in zlega duha polna startna postojanka za italijanski prodor na Vzhod, pa vendarle meni, da bi moralo v XXI. Stoletju v zdru?eni Evropi postati osmoza dveh kultur ter najbolj naravno startno sredi??e za povezavo Slovenije z Mediteranom in s svetom?In ?eprav italijanskih nacionalisti?nih pritiskov na nas ne bo zlahka konec, pravi ?e Pahor, bo zgodovinski razvoj nazadnje le pripeljal Evropo tudi v Trst. In verjetno jo bomo pomagali pripeljati tudi mi, ?e prej ne, pa takrat, ko bo Slovenija postala ugleden ?lan evropske dru?ine.
Koper, 26. 8. 2020 Milan Gregori?