builderall

                      

Predsednik Zdru?enj borcev za vrednote NOB Marjan Kri?man je Borutu Pahorju pred njegovim obiskom bazovi?ke fojbe predlagal, naj razmisli, ali je klanjanje nad fojbo la?i dr?avotvorno dejanje, pa da naj v izogib vsesplo?nemu ogor?enju Primorcev odstopi od te namere, ker ve?ina borcev meni da ta predsednik ne predstavlja ve? vrednot NOB.


O fojbi la?i


Zgodovinarji so si danes skoraj enotni, da so jugoslovanski oblasti po vojni na prostoru biv?e Julijske krajine (Trst, Gorica, Istra, Kvarner) izvensodno pobile in neznano kje zagreble okrog 3.000 ljudi, prete?no Italijanov. Znano je tudi, da njihova trupla niso kon?ala v bazovi?ki fojbi, kar dobro vedo tudi italijanske oblasti. Kljub temu pa so to fojbo izbrale za kraj spomina na te ?rtve in jim tam postavile spomenik, ki simbolizira vsakr?na druga brezna ?irom Istre in Krasa, v katerih so kon?ala trupla nesre?nikov. Zato jim nih?e ne more o?itati, da je to spomenik la?i. La? je, ?e kdo trdi, da so trupla teh ?rtev v bazovi?ki fojbi. Tako imajo svojci in ostali obiskovalci spomenika vso pravico, da se tam zbirajo in objokujejo svoje drage, ki so ostali brez dostojnega groba. Bil je skrajni ?as, da tudi Slovenija na dr?avni ravni prizna ta zlo?in in se tem ?rtvam pokloni. Kajti, kot je dejal novinar Bojan Brezigar v odmevih, si vsi mrtvi zaslu?ijo spo?tovanje, ?e zlasti tisti, ki so umrli nasilne smrti. Pisatelj Boris Pahor pa bi naj ob prejemu dveh odlikovanj izjavil, da jih posve?a vsem umrlim pod fa?izmom, nacizmom in komunizmom. Borut Pahor je dobro vedel, da ga bodo zaradi te geste doma?i levi?arski skrajne?i popljuvali, a je v sebi na?el mo?, tvegal ta korak in s poklonom tem povojnim ?rtvam re?eval ?ast slovenske dr?ave. Sicer pa ga tudi brez bazovi?ke fojbe tako in tako ?e dolgo pljuvajo, odkar se je strgal z verige globoke dr?ave in hodi po svoji poti. ?e bi slu?ajno podoben spravni dogodek kdaj prej uspel Ku?anu, sem prepri?an, da bi ga ti isti kritiki kovali v nebo. Zgodovinar, novinar in publicist Tino Mami? je ob tej prilo?nosti zapisal (Vipavska.eu, 13. 7. 2020), da se je Borut Pahor s tem dejanjem zapisal v zgodovino. Kot nekdanji komunist je naredil korak, ki ga velika ve?ina levi?arjev, posebej politikov, ne zmore. Ali pa si tega ne upa.


O vsesplo?nem ogor?enju Primorcev


Ne vem, kje Kri?man vidi to vsesplo?no ogor?enje Primorcev. Obe manj?inski krovni organizaciji (SSO in SKGZ) sta to spravno dejanje pozdravili. Kot tudi senatorka leve provenience Tatjana Rojc z besedami (Dnevnik, 13. 7. 2020), da gre pri tem za zgodovinski prelomni dan za zgodovino Trsta in dodala, da bi to lahko bil za?etek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili na?o novo evropsko identiteto. Tudi ve?ina sredstev javnega obve??anja, ne samo na Primorskem, ampak tudi v osrednji Sloveniji, v Italiji in celo drugod po Evropi, je dogodek pospremila z odobravanjem. Kakih sto protestnikov je sicer Boruta Pahorja na Ferneti?ih pri?akovano pospremilo z izdajalcem, ?esar pa ?iroka javnost ne jemlje resno. Predvsem pa tega ?e ne moremo smatrati za vsesplo?no primorsko ogor?enje. Edino ?e slu?ajno bor?evska organizacija ne misli, da kar ona predstavlja vso Primorsko.


O rehabilitaciji TIGR-a


Sergio Matarella se je pred ?tirimi tigrovskimi ?rtvami simbolno poklonil in s tem opravi?il za neizmerno gorje, ki ga je fa?izem povzro?il slovenskemu narodu, ter s tem hkrati politi?no rehabilitiral ?tiri junake. Tudi njega so zaradi tega koraka in zaradi vrnitve Narodnega doma Slovencem popljuvali njegovi doma?i skrajne?i, a v tem primeru desni?arski. Naredil je gesto, ki je bila do v?eraj nepojmljiva, re?eval z njo ?ast italijanske dr?ave in bo z njo tudi on ?el v zgodovino. Motilno ostaja pri vsem tem to, da ustreljeni Tigrovci ?e niso bili tudi sodno rehabilitirani, in uradno ?e vedno veljajo za teroriste. Globoko upam, da se bo tudi to enkrat zgodilo.

Vendar ?akajo Tigrovci ?e tri ?etrt stoletja ?e na neko drugo rehabilitacijo in opravi?ilo in to s strani duhovnih dedi?ev komunisti?nega vodstva NOB, ki je po verodostojnih podatkih zahrbtno likvidiralo vodilne Tigrovce Ferda Kravanjo, Maksa Rejca, Antona Majnika, Zorka ??uko in ?tevilne druge primorske domoljube, vklju?no s ?edrmaci. Po zadnjih informacija celo Janka Premrla Vojka. Mnoge Tigrovce so ?e po vojni vlekli po zaporih, jih zasli?evali, jim prepovedovali, da bi pisali o TIGR-u itn. Demonizacija TIGR-a je ?la tako dale?, da ?e danes ni na spomeniku v Bazovici, v tem sveti??u tigrovstva, niti ene same besede o tem, da so bili ?tirje ustreljeni junaki Tigrovci, kar je v nebo vpijo?a krivica. ?e poldrugo desetletje po vojni, ko so nekateri vidni Tigrovci postavljali zahteve po prou?itvi zgodovine TIGR-a, po njegovi rehabilitaciji in ustanovitvi posebne tigrovske veteranske organizacije, so na seji CK ZKS z dne 13. 6. 1958 padale po njih slede?e uni?ujo?e ocene (Primorski Rodoljub, ?t. 5/2001): TIGR ni bilo napredno gibanje, ker to ni bila zavestna politi?na akcija, ampak narodno osvobodilno gibanje (Mitja Ribi?i?). Pa, da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva na?rtna tuja, imperialisti?na obve??evalna akcija (Boris Kraigher), in, da naj vse te nam sovra?ne elemente zasli?i notranja uprava (Ivan Ma?ek). Zato bi se moral, ob Pahorju in Matarelli, pokloniti bazovi?kim junakom tudi Marjan Kri?man za vse zlo, ki so ga vrhovi ZKS, ob sostorilskem molku bor?evskega vodstva,  povzro?ili Tigrovcem, da bi tako tudi on re?il ?ast svoje organizacije.  


In ?e par besed o Borutu Pahorju in vrednotah NOB


Borut Pahor je svoje spo?tovanje do NOB-ja dokazal s ?tevilnimi svojimi dejanji in tega ne more zbrisati nobeno mnenje bor?evske organizacije. Tudi sicer bo osvobodilni boj ostal zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot izjemno dejanje in velika vrednota. Vendar je komunisti?no vodstvo ta boj zlorabilo za izvedbo revolucije, ki pa si je umazala roke z nepojmljivimi zlo?ini, predvsem do lastnih narodov kot tudi do Italijanov, in s tem  omade?evala tudi NOB. Pahorjev poklon je bil namenjen italijanskim ?rtvam tega nasilja in je z njim re?eval ne samo ?ast slovenske dr?ave ampak tudi ?ast bor?evske organizacije. Kot jo je nedavno tega re?eval s svojim poklonom doma?im ?rtvam revolucionarnega nasilja v breznu pod Macesnovo gorico. ?e se bor?evsko vodstvo ne bo sposobno dokopati do teh spoznanj, se bo nekega dne s svojimi zakrnelimi stali??i zna?lo v ropotarnici zgodovine. Tudi ?tevilni kriti?ni odmevi na bor?evsko dr?o v primeru spravnega dogodka v Bazovici in v Ko?evskem rogu to ve? kot potrjujejo.  


Koper, 17. 7. 2020                                                                       Milan Gregori?